Zakaj brezposelnost v Dolenjski ne pada kljub rasti BDP?

Ko Statistični urad RS sporoči, da je stopnja brezposelnosti v Sloveniji padla pod štiri odstotke, se to sporoča kot nacionalni uspeh. Podatki za Jugovzhodno Slovenijo pa pripovedujejo drugačno zgodbo. Zavod RS za zaposlovanje beleži, da je v novomeški in kršški statistični regiji stopnja brezposelnosti vztrajno višja od slovenskega povprečja — in to že vsaj šest zaporednih četrtletij. Razlogov je več. Industrijska struktura regije je heavily odvisna od avtomobilske in farmacevtske industrije, ki v zadnjih dveh letih prehajata skozi tehnološke prestrukturitve. Krka, d. d., in njeni dobavitelji so v letu 2022 in 2023 avtomatizirali dele logistike in pakiranja, kar je zmanjšalo povpraševanje po nizko kvalificiranih delovnih mestih. Hkrati primanjkuje tehničnih kadrov na višjih ravneh — podjetja poročajo o težavah pri zaposlovanju inženirjev in programerjev v regiji, saj ti pogosto izberejo Ljubljano ali tujino. Mladi z visoko izobrazbo Novo Mesto zapuščajo po zaključku šolanja na tamkajšnji Univerzi, ker lokalni delodajalci niso sposobni konkurirati plačam in kariernim možnostim v prestolnici. Ta odliv možganov je tiha, a resna strukturna težava, ki jo BDP rast ne zdravi samodejno. Rešitve zahtevajo tako naložbe v lokalno izobraževalno-industrijsko sodelovanje kot spodbude za privabljanje novih dejavnosti v regijo — kar pa je v pristojnosti tako regionalne politike kot državnih ministrstev.

Analitiki pri Inštitutu za ekonomska raziskovanja (IER) opozarjajo, da so regionalne razlike v brezposelnosti v Sloveniji sistematično podcenjene, ker se v javni razpravi premalo razlikuje med različnimi tipi brezposelnosti. Frikcijska brezposelnost — kratkotrajna, med menjavami zaposlitve — je v Ljubljani visoka, ker je trg dinamičen. Strukturna brezposelnost — ko spretnosti delavca ne ustrezajo potrebam trga — pa je v Dolenjski posebej izrazita in jo je težje odpraviti z makroekonomskimi ukrepi. Kar potrebujemo, pravijo v IER, niso samo spodbujevalni ukrepi za podjetja, pač pa dolgoročne naložbe v poklicno prekvalifikacijo in regionalne razvojne programe. Spomladi 2024 je Ministrstvo za delo napovedalo pilot program za regionalne trge dela, ki bo Novo Mesto vključil med testna območja. Podrobnosti programa še niso potrjene, a tovrstna usmerjena politika je korak v pravo smer. V Slovenskem Delavnici bomo ta razvoj naprej spremljali in poročali o konkretnih učinkih.