Inflacija in gospodinjski proračun: koliko je res podražalo?

Ko SURS objavi, da je bila povprečna letna inflacija v letu 2023 v Sloveniji 7,4 odstotka, ta številka skriva toliko, kot razkrije. Potrošniški indeks cen je tehtano povprečje več sto kategorij blaga in storitev — a vaše gospodinjstvo ne porabi v enakih deležih kot statistični „povprečni Slovenec“. Gospodinjstvo, ki za stanovanje plačuje tržno najemnino in ima dva avtomobila, je inflacijo doživelo bistveno drugače od tistega, ki je lastnik nepremičnine in se vozi z javnim prevozom. Energija in hrana sta bili v letu 2022 in 2023 kategoriji z najvišjimi podražitvami v absolutnem smislu — električna energija je v Dolenjski pri nekaterih ponudnikih podražila za 35 do 45 odstotkov, cene prehrambnih osnovnih izdelkov pa so po podatkih SURS zrasle za povprečno 12 odstotkov. Za gospodinjstvo s povprečnimi mesečnimi izdatki 1.800 € to pomeni realni dodatni strošek med 180 in 250 € na mesec — odvisno od strukture porabe. Tega inflacijsko povprečje ne pove.

Posebej ranljiva so gospodinjstva z nizkimi in srednje visokimi dohodki, ki velik delež proračuna namenjajo prehrani in ogrevanju — kategorijama, kjer so bile podražitve nadpovprečne in kjer ni veliko manevrskega prostora za prilagajanje. Lastniku nepremičnine v Novem Mestu inflacija prinaša relativno blago breme; najemniku z dvema otrokoma in povprečno plačo pa je leto 2023 prineslo konkretno krčenje kupne moči. Vlada je z energetskimi subvencijami delno blažila pritisk, a ukrepi so bili zamudni in neenako porazdeljeni med regijami. Vprašanje, ki ga ekonomisti zastavljajo za leto 2024, je, ali bo umiritev inflacije pomenila tudi realno rast kupne moči ali zgolj počasnejšo izgubo. Podatki za prvo četrtletje 2024 kažejo, da so realne plače prvič po dveh letih zrasle za slab odstotek — kar je dober znak, a ne zadosti, da bi nadomestilo akumulirane izgube iz let 2022 in 2023. V Slovenskem Delavnici bomo kupno moč dolenjskih gospodinjstev spremljali skozi celo leto.